Svetovno prebivalstvo se vsak dan sooča s težavami onesnaževanja okolja, segrevanja ozračja in s tem povezanimi nevšečnostmi, s vplivom učinka tople grede in s pomanjkanjem energetskih virov.

V Sloveniji vsako leto povečamo porabo energije v povprečju za štiri odstotke. Med energetskimi viri fosilna goriva v celoti uvažamo, električno energijo pa že v višini četrtine celotnih potreb. Poleg tega smo kot podpisniki Kyotskega sporazuma obvezani zmanjševati emisije CO2 v ozračje . Prav zato je z nacionalnega vidika še kako potrebno vzpodbujati varčevanje, racionalno rabo energije in varovanje okolja. Najučinkovitnejša energija pa je tista, ki je privarčevana, torej nikoli porabljena.

Neizolirane stene pestijo mnoge gradbeno-fizikalne težave, kot so denimo: občasna ali stalna prisotnost vlage (nabiranje kondenza), plesni, lišajev, glivic in mahov na zidovih ter poškodbe le teh: odpadanje ometa in cvetenje. Težave so na notranjih površinah vidne kot temni madeži na ometih ali pod tapetami, na robovih, v kotih, ob okenskih in vratnih odprtinah, izkazujejo pa se tudi na področju t. i. toplotnih mostov. Najhujša posledica neizoliranih sten pa je - poleg slabih bivalnih pogojev - zdravju izredno škodljiva notranja klima.